Št. zadetkov: 78
Znanstvena monografija
Oznake:
slovenske akademikinje;
V monografiji Narečno besedje slovenskega jezika. V spomin na akademikinjo Zinko Zorko je v šestnajstih poglavjih predstavljeno delo Zinke Zorko in najnovejše slovenske raziskave, ki nadaljujejo njeno delo dialektološko delo: Zinka Zorko in Pleteršnikovi dnevi, Zinka Zorko in Slovenski lingvistični ...
Leto:
2022
Vir:
Digitalna knjižnica Univerze v Mariboru (DKUM)
Znanstvena monografija
Oznake:
jeziki v stiku;slovenščina;madžarščina;nemščina;prekmurščina;prekmursko narečje;Prekmurska slovenska slovnica;korespondenca;prevajanje;književnost;jubilejni zborniki;ne zaključna dela;
Leto 2016 je bilo v znamenju prvega prekmurskega znanstvenika, pomembnega jezikoslovca in slovenskega pesnika, pisatelja, etnologa ter muzeologa Avgusta Pavla – obhajali smo stotridesetletnico njegovega rojstva (28. avgust 1886, Cankova) in se spomnili sedemdesetletnice njegove smrti (2. januar 1946 ...
Leto:
2017
Vir:
Digitalna knjižnica Univerze v Mariboru (DKUM)
Izvirni znanstveni članek
Oznake:
avtobiografska proza;hrvaščina;Kveder;Kveder, Zofka;materinščina;slovenska književnost;slovenščina;tuji jeziki
V članku so predstavljene slovensko-češko-hrvaške jezikovne povezave v črticah, ki jih je Zofka Kveder objavljala o svojih hčerkah v mesečniku Domači prijatelj, Vydrov mesečnik, izhajojočem v Pragi v letih 1904 do 1913 in kot so bile objavljene s še nekaterimi dodatnimi zapisi v ljubljanski knjižni ...
Leto:
2008
Vir:
dLib.si Digitalna knjižnica Slovenije
Izvirni znanstveni članek
Oznake:
slovenščina;prekmurski knjižni jezik;knjižna norma;vzhodnoslovenski knjižni jezik;osrednjeslovenski knjižni jezik;novoslovenščina;Trubar;Primož;1508-1586;Küzmič;Štefan;1723-1779;
Ob Trubarjevi petstoletnici se ponovno odpirajo vprašanja o razvoju jezika in oblikovanju (enotne) slovenske knjižne norme. Začetki slovenskega knjižnega jezika so povezani z osrednjeslovenskim knjižnojezikovnim izročilom 16. stoletja, v 18. stoletju pa se srečamo še z vzhodnoslovenskim, ki je prav ...
Leto:
2009
Vir:
Filozofska fakulteta (UM FF)
Izvirni znanstveni članek
Oznake:
južnoslovanski jeziki;slovenščina;prekmurski knjižni jezik;knjižna norma;zgodovinski pregledi;Prekmurje;ne zaključna dela;
Članek predstavlja panonskoslovanski jezikovni prostor, v katerem je slovansko bogoslužje Cirila in Metoda omogočilo razvoj zahodnih južnoslovanskih različic: kajkavščine, prekmurščine in vzhodne štajerščine. Gre za prikaz razvoja prekmurskega (knjižnega) jezika, in sicer desetih mejnikov v zgodovin ...
Leto:
2005
Vir:
Pedagoška fakulteta (UM PEF)
Izvirni znanstveni članek
Oznake:
slovenščina;slovenska narečja;prekmurščina;slovaščina;zgodovinski pregledi;
V okviru ogrske države sta se v 18. stoletju začela oblikovati dva nova knjižna jezika (slovaški in slovenski prekmurski), za katera je bilo značilno, da sta normativno podobo dobivala na podoben način. V prispevku so prikazane nekatere take podrobnosti, kljub temu pa njun razvoj ni bil enak - slova ...
Leto:
2001
Vir:
Pedagoška fakulteta (UM PEF)
Pregledni znanstveni članek
Oznake:
slovensko jezikoslovje;knjižni jezik 19. stoletja;
Poskus periodizacije razvoja oblik na -č in -ši v slovenskem knjižnem jeziku 19. stoletja
Leto:
1996
Vir:
Pedagoška fakulteta (UM PEF)
Drugi članki ali sestavki
Oznake:
slavisti;dialektologi;biografije;
Leto:
1996
Vir:
dLib.si Digitalna knjižnica Slovenije
Izvirni znanstveni članek
Oznake:
slovenski jezik;slovnica;ne zaključna dela;
V slovenskih prevodih Nove zaveze konec 18. stoletja (Štefan Küzmič, 1771 in Jurij Japelj, 1784 - Japelj ni poznal prekmurskega tiska) raziskava deležijsko-deležniških skladov odkriva skladenjska sestava. Küzmič je prevajal pogosto z deležji in deležniki na -č in -ši (zlasti zadnji so za osrednjeslo ...
Leto:
1991
Vir:
Pedagoška fakulteta (UM PEF)
Izvirni znanstveni članek
Oznake:
slovenščina;zgodovina jezika;ne zaključna dela;
Avtor ugotavlja, da sta v 18. stol. obstajala na današnjem slovenskem ozemlju dva knjižna jezika - osrednjeslovenski in vzhodnoslovenski. Temeljne značilnosti je osrednjeslovenskemu jeziku določil že P. Trubar, pravopisno in jezikovno ga je izpopolnil S. Krelj, dokončno podobo pa je dobil z Dalmatin ...
Leto:
1992
Vir:
Pedagoška fakulteta (UM PEF)