Št. zadetkov: 27
Pregledni znanstveni članek
Oznake:
During the last few decades, essential nutrients as well as vitamins, mineralsand trace elements have been discovered and dietary guidelines established, mainly with the aim of preventing deficiencies and supporting body growth, development and health. During the last 50 years, numerous studies have ...
Leto:
2010
Vir:
dLib.si Digitalna knjižnica Slovenije
Magistrsko delo
Oznake:
probiotiki nove generacije;komenzali;probiotična prehranska dopolnila;črevesna mikrobiota;mikroorganizmi;
Uvod: Med probiotike nove generacije spadajo posamezni člani črevesne mikrobiote s potencialnim pozitivnim učinkom na zdravje. Sicer ustrezajo definiciji probiotikov, vendar med njih uvrščamo tiste mikroorganizme, ki se do sedaj še niso uporabljali za promocijo zdravja ljudi. Slednji se razvijajo pr ...
Leto:
2022
Vir:
Medicinska fakulteta (UM MF)
Pregledni znanstveni članek
Oznake:
vitamin D;recommended daily intake;nutrition;supplements;
Vitamin D označuje skupino kemično sorodnih spojin z antirahitičnim delovanjem. Trenutno definiranje optimalnega statusa temelji na določanju serumskih koncentracijah 25%hidroksi vitamina D [25(OH) D]. V organizem se lahko vnese s hrano (predvsem mastno ribo, mlekom, z obogatitvenimi živili ter s pr ...
Leto:
2017
Vir:
Medicinska fakulteta (UM MF)
Magistrsko delo
Oznake:
fermentirana živila;predšolski otroci;prehrana;
Uvod: Fermentacija je že tisočletja ključen proces za podaljšanje roka uporabe in
izboljšanje prehranskih lastnosti živil. Predstavlja anaeroben proces, ki prinaša
biokemijske spremembe, kot so tvorba mlečne kisline, alkohola in vitaminov, ter zaradi
nastalih bioaktivnih snovi pozitivno vpliva na ...
Leto:
2024
Vir:
Fakulteta za zdravstvene vede (UM FZV)
Magistrsko delo
Oznake:
postbiotiki;paraprobiotiki;fermentacija;fermentirana živila;črevesna mikrobiota;
Uvod: Fermentacijo živil sproži nadzorovana rast mikrobov in encimske pretvorbe sestavin živila, zato omenjeni prehranski izdelki predstavljajo vir potencialnih postbiotikov. Ti so opredeljeni kot neživi mikroorganizmi, njihove sestavine ali presnovki, ki gostitelju prinašajo koristi za zdravje.
Me ...
Leto:
2024
Vir:
Fakulteta za zdravstvene vede (UM FZV)
Magistrsko delo
Oznake:
sodobna prehrana;ultra-procesirana živila;klasifikacija NOVA;
Uvod: V zadnjih 50 letih so se vzorci prehranjevalnih navad ljudi in proizvodnja hrane močno spremenili. Prehrana in naše prehranjevalne navade vplivajo na številna tveganja za zdravje, kar pa lahko vodi v različne bolezni. Ultra-procesirana živila so tako imenovane industrijske formulacije, ki so p ...
Leto:
2024
Vir:
Fakulteta za zdravstvene vede (UM FZV)
Magistrsko delo
Oznake:
okužbe s hrano;preprečevanje;higienski standardi;zdravstveno tveganje;
Uvod: Patogeni mikroorganizmi iz rodov Escherichia, Salmonella, Campylobacter, Clostridium, Listeria monocytogenes in norovirusi so glavni povzročitelji številnih bolezni, ki se prenašajo s hrano, s simptomi, kot so vročina, glavobol, slabost, bruhanje, bolečine v trebuhu in driska. Namen magistrske ...
Leto:
2025
Vir:
Fakulteta za zdravstvene vede (UM FZV)
Magistrsko delo
Oznake:
izbirčni otroci;vzgoja prehranjevanja;prehranske intervencije;
Uvod: Prehrana v otroštvu igra ključno vlogo pri razvoju ter zdravju otrok. Izbirčno prehranjevanje se kaže kot zavračanje raznolike hrane in omejen vnos hranil, kar lahko povzroči zdravstvene težave. Namen našega dela je bil raziskati pristope za spodbujanje uživanja raznolike, zdrave in uravnoteže ...
Leto:
2025
Vir:
Fakulteta za zdravstvene vede (UM FZV)
Diplomsko delo
Oznake:
probiotiki;vodni kefir;kefirna zrna;fermentacija;optimiranje procesnih pogojev;diplomske naloge;
Diplomsko delo opisuje študijo določanja optimalnih pogojev za razmnoževanje biomase vodnega kefirja. Prikazan je vpliv vrste vode, mešanja, dodatka sladkorja ter temperature na prirast biomase. Prav tako je prikazano določanje najprimernejšega časa fermentacije medija z vodnimi kefirnimi zrni. Opis ...
Leto:
2019
Vir:
Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo (UM FKKT)
Magistrsko delo
Oznake:
dojenje;prehrana;materino mleko;prehranska priporočila;doječe matere;
dan. Prav tako ne pokrijejo potreb po makrohranilih, saj se povprečne vrednosti gibljejo nekoliko pod priporočili (beljakovine 98,2 %, maščobe 91,5 %, ogljikovi hidrati 85,4 %) priporočenega dnevnega vnosa). Nekoliko nižje povprečne vrednosti od priporočenih smo zabeležili pri nekaterih mikrohranili ...
Leto:
2022
Vir:
Medicinska fakulteta (UM MF)