Št. zadetkov: 19
Diplomsko delo
Oznake:
filozofija;fenomenologija;tehnika;čas;intuitivnost;diplomska dela;
Diplomsko delo predstavlja osnovne koncepte in problematiko fenomenologije, kot sta jo proučevala glavna predstavnika Edmund Husserl in Martin Heidegger, s ciljem, da bi lahko s pomočjo fenomenološke naravnanosti proučevali kibernetski prostor. Vprašanje o tehniki se eksplicitno postavi šele v Heide ...
Leto:
2021
Vir:
Filozofska fakulteta (UL FF)
Magistrsko delo
Oznake:
filozofija;eksistencializem;fenomenologija;tehnika;diplomska dela;
V magistrskem delu je predstavljena kratka zgodovina filozofije tehnike ter filozofske smeri na tem področju, ki so se razvile v tem času. Ena ključnih smeri raziskovanja, ki vključuje fenomenološke ideje, je postfenomenologija. Ta filozofska smer združuje tako filozofijo pragmatizma kot fenomenolog ...
Leto:
2022
Vir:
Filozofska fakulteta (UL FF)
Diplomsko delo
Oznake:
filozofija;fenomenologija;samozavedanje;jaz;zavest;mistična izkustva;diplomska dela;
Diplomsko delo raziskuje kompleksno razmerje med jazom in mističnim izkustvom ter se ukvarja s konvergenco fenomenologije in misticizma. Diplomsko delo preučuje na kakšen način mistični koncept ''smrti jaza'' bogati kredibilnost ter globino razumevanja fenomenološkega jaza, hkrati pa okrepi avtenti ...
Leto:
2023
Vir:
Filozofska fakulteta (UL FF)
Diplomsko delo
Oznake:
fenomenologija;moralnost;čas;skrb;
Diplomsko delo se poglablja v vprašanje, kako lahko moralnost razumevamo skozi
lečo fenomenologije. Klasična delitev na moralni realizem in antirealizem zgreši pestro
in kompleksno naravo človeka in sveta, v katerem ta živi. Sodobni svet je poln zank, ki
naredijo neodstopajoč, strog kriterij nereali ...
Leto:
2025
Vir:
Filozofska fakulteta (UL FF)
Diplomsko delo
Oznake:
filozofija;logika;zen budizem;samsara;koani;nadčlovek;večno vračanje enakega;diplomska dela;
Nietzsche in zen
Leto:
2016
Vir:
Filozofska fakulteta (UL FF)
Diplomsko delo
Oznake:
literatura in filozofija;slovenska književnost;fenomenologija;biti-k-smrti;tesnoba;diplomsko delo;Heidegger;Martin;1889-1976;Zupan;Vitomil;1914-1987;"Gora brez Prometeja";
Pričujoče diplomsko delo se ukvarja s Heideggrovima fenomenoma biti-k-smrti in tesnobe, hkrati pa ju poskuša umestiti v kontekst Zupanovega proznega pisanja v zbirki Gora brez Prometeja. Heideggrove filozofije pa ne jemlje samo kot kontekstualno-pojmovnega okvira, preko katerega se loteva Zupanove p ...
Leto:
2016
Vir:
Filozofska fakulteta (UL FF)
Diplomsko delo
Oznake:
literatura in filozofija;ruska književnost;polifoni roman;nemški idealizem;vera in razum;nesrečna zavest;razodeta religija;diplomsko delo;Dostoevskij;Fedor Mihajlovič;1821-1881;"Bratje Karamazovi";
Besedilo vzporeja Heglov pojem nesrečne zavesti z Ivanom Karamazovim - junakom iz romana Dostojevskega Bratje Karamazovi - ter pojem razodete religije z Aljošo Karamazovim - junakom iz istoimenskega romana. Tako Ivan kot tudi Aljoša utelešata razvoj zavesti, ki si želi absolutnega spoznanja. Skozi l ...
Leto:
2017
Vir:
Filozofska fakulteta (UL FF)
Diplomsko delo
Oznake:
literatura in filozofija;nemška poezija;romantika;govorica;tubit;resnica biti;diplomsko delo;Heidegger;Martin;1889-1976;Hölderlin;Friedrich;1770-1843;
Filozofija je svoja razmišljanje že od nekdaj gradila ob soočenju s pesništvom. Tudi nemški filozof Martin Heidegger je poglavitne vzpodbude dobil ob premisleku pesništva, pri čemer je imelo odlikovano mesto soočenje s pesniško besedo romantičnega pesnika Friedricha Hölderlina. V diplomskem delu sem ...
Leto:
2016
Vir:
Filozofska fakulteta (UL FF)
Diplomsko delo
Oznake:
znanost;svet življenja;Husserl;Nietzsche;nihilizem;
V pričujočem diplomskem delu ugotavljamo, ali je moderna znanost, spoznanoslovno gledano, resnično to, za kar se (jo) ima v današnjem času. Kot glavni problem se orisuje to, da je zgolj kopija (Husserl to imenuje substrukcija, »prizidek«) predznanstvenega sveta – sveta življenja – medtem ko se daje ...
Leto:
2019
Vir:
Filozofska fakulteta (UL FF)
Magistrsko delo
Oznake:
kaos;upor;konstruktivnost;nihilizem;boj;
Magistrsko delo skozi pričevanja posameznikov iz kriznih in kaotičnih družbenozgodovinskih okoliščin in skozi misli določenih filozofov, kot so Hannah Arendt, Albert Camus in Friedrich Nietzsche, podaja razmislek o tem, kaj lahko človeku omogoči, da ostane konstruktiven in ohrani človečnost tudi v n ...
Leto:
2019
Vir:
Filozofska fakulteta (UL FF)